2016 / Januarja smo organizirali Mojstrsko akademijo Dojo. Število vadečih se je povečalo. Vračamo se k stari slavi :).

2015 / Organizirali smo dogodek Moja pot, ki je bil izpeljan na Fakulteti za šport v Ljubljani. Soorganizatorja sta bila FŠ in KZS. Na okrogli mizi smo gostili dr. Igorja Zelinko (KZS), g. Davida Humarja (SV), dr. Janeza Vodičarja (FŠ), g. Marka Simšiča (Much) in g. Janija Grila (športnega trenerja). Alja in Zala sta opravili izpit za mojstra 1. dan, Tadej pa za mojstra 2. Dan.

2014 / Obseg vadbe je ostal nespremenjen. Treninge najmlajših sta vodila Tilia in Marko. Oba sta pri KZS opravila izpit za Vaditelje karateja.

-2013 / Januarja smo izvedli mojstrsko akademijo. Preselili smo se v Novi Dojo na Dunajski 370 (pri gostilni Rogovilc). Prvič smo zmanjšali obseg vadbe karateja za odrasle, medtem, ko smo vadbo najmlajših ohranili v prvotnem obsegu. Od septembra naprej je vadbo v celoti prervzel Tone.

-2012 / V marcu smo povabili vse, ki so dosegli mojstrsvo pod okriljem naše šole. Skupaj smo ustanovili Mojstrsko akademijo Dojo - MAD. Aprila smo organizirali seminar v Planici. V klubu smo se opredelili za Shoriin ryu karate. V prvi polovici leta nam je svoje izkušnje posredoval tudi mojster Borut Mauhler.

-2011 / Januarja (6.) nas je zapustil Stjepan Wranna - Pišta (1944-2011). Organizirali smo Šolo samo za mojstre - ŠSM'11. Aprila smo imeli priprave v Planici. Septembra je našo trenersko vrsto okrepil Borut Mauhler (shorin ryu - kishaba juku), ki zdaj vodi sredine treninge. Decembra smo izvedli tekmovanje "trojk", ki so se ga udeležili poleg domačih tekmovalcev, še tekmovalci iz Sežane in Čakovca.

2010 / ŠSM'10, priprave v Planici in na Pokljuki so le nekateri dogodki tega leta. Več časa smo namenili Shorin ryu karateju.

2009 / Organizirali smo šolo samo za mojstre (ŠSM'09). Aprila in septembra smo organizirali klubske priprave v Planici. Maja in decembra pa tekmovanje trojk, tj. nekoliko spremenjen način tekmovanja, pri katerem tekmovalci več sodelujejo med seboj (že na treningu) in se primerjajo ne samo v karateju, temveč tudi v spretnosti. Skupina Elita je pričela z vadbo Shorin-ryu karateja.

2008 / Ponovno smo organizirali Šolo samo za mojstre (ŠSM'08). Akcija se je prijela in uspelo nam je privabiti še več mojstrov kot lansko leto. Aprila in julija smo izvedli klubske priprave v Planici. Septembra smo sodelovali na seminarju z mojstom Shinzatom (Shorin ryu, Kishaba juku). Minilo je 30 let od začetka organizirane vadbe karateja v Črnučah.

2007 / Aprila je Bor Dereani na JKA EP v Litvi dosegel 5. mesto v katah. Konec maja smo organizirali EP v JKA karateju za otroke in kadete. Gostili smo več kot 400 mladih športnikov iz različnih evropskih dežel. Organizirali smo tudi prvo karate šolo samo za mojstre (ŠSM'07), ki smo jo izvedli januarja in decembra. V šolo želimo privabiti kar največje število slovenskih mojstrov.

2006 / Bor Dereani je na EP JKA WF/EUROPE (Konstanz, Nemčija, 1.4.2006) postal evropski prvak v katah! Dobro se je odrezala tudi naša ekipa, ki je v bojih dosegla 5. do 8. mesto (Uroš Bostič, Tilen Terlep, Bor Dereani, Miran Kovačič). Nastopili smo tudi na otroškem in kadetskem EP JKA WF/EUROPE na Madžarskem.

2005 Tokrat smo nastopili (enako kot lani v Beogradu) na juniorskem EP JKA WF EUROPE. Treninge bojev smo popestrili z RITMIČNIM BOJEM. Ritmični boj poteka na način, ki brez večjih pretresov omogoča vsakomur, da se spozna s prostim bojem. Izšla je knjiga Toneta Ančnika: Karate-do za mojstre. Bor Dereani je na klubskem tekmovanju zmagal tako v katah kot tudi v bojih in postal prvi DOJO ŠAMPION.

2004 / Nastopili smo na članskem EP JKA EUROPE v Beogradu. Bor Dereani je zasedel 5. mesto v katah. Jeseni smo gostili mojstra H. Ochija. Izpite za JKA WF mojstre so opravili: (prvi dan) Jaro Berce, Miran Kovačič, Tjaša Tomšič in Tine Mušič. Za drugi dan pa: Bor Dereani, Uroš Bostič, Domen Lorencin in Tilen Terlep.

2003 / To leto so zaznamovale obletnice. Praznovali smo 25 let organizirane vadbe karateja v Črnučah. V Bohinjski Bistrici smo organizirali že 20 poletno šolo borilnih veščin. Poleg karateja in tai chi chuana smo imeli priložnost trenirati tudi braziljsko capoeiro in tajski Muay thai. Udeležili smo se EP JKA EUROPE na Madžarskem. Oblikovali smo spletno stran: www.dojo-ancnik.si. Šolo karateja in tai chi chuana Dojo smo preimenovali v Center za trening borilnih veščin Dojo.

2002 / Zadovoljivo smo zastopali naše barve na EP JKA EUROPE na Švedskem. Tone Ančnik, Bor Dereani, Uroš Bostič in Krištof Jacek Kozak so prejeli mojstrske naslove s strani JKA WF. Organizirali smo tudi dvoboj med ekipama JKA Slovenija in FEDIKA Italija in čisto na koncu, po burnem razpletu, (že drugič) slavili zmago.

2001 / Pošteno smo prevetrili vadbene programe z namenom, da bi oblikovali prijazno karate šolo in med drugim vnesli v program dve za nas novi obliki vadbe: KOKANGEIKO (izmenjava izkušenj z drugimi klubi) in TRENING Z MOJSTRI (treningi na podlagi vzora). Obe obliki sta se "prijeli." Preizkusili smo se tudi s treningi "na daljavo". Na podlagi dopisovanja po elektronski pošti smo vsebine iz seminarja v Kanadi, ki ga je vodil vrhunski japonski mojster Yutaka Yaguchi (8. dan), že naslednji dan izvajali na treningu.

2000 / Ukvarjali smo se z dogodki doma, posebej še s tekmovanji. Nekoliko smo razširili tekmovalni program in ustalili tekmovalne starostne in tehnične discipline: KIHON, KATA, KIHON IPPON KUMITE in JIYU IPPON KUMITE za najmlajše, ter KATO in JIYU KUMITE za odrasle. Novembra smo se pomerili z ekipo FEDIKA Italija v Pontaderi (Toscana) in zmagali. Zaslužen za zmago je bil predvsem Bor Dereani.

1999 / Po napornem tekmovalnem letu smo več časa namenili treniranju. Organizirali smo seminar z legendo karateja mojstrom H. Ochijem (8. dan JKA). Prvič v naši zgodovini smo izvedli začetni tečaj karateja za odrasle. Odrasli so se izkazali in "pomladili" naše vrste. Z veliko prizadevnostjo se vključujejo v delo naše karate šole.

1998 / Praznovali smo 20 let organizirane vadbe karateja na Črnučah. Poleti smo nastopili na SP v JKA WF karateju v Parizu (Francija), jeseni pa še na svetovnem prvenstvu WKC v Locarnu (Švica). Tokrat sta zablestela Mak Grgič z naslovom svetovnega prvaka v katah in Drejc Žabjek s tretjim mestom v bojih.

1997 / Vrnili smo se v prenovljeno Karate zvezo Slovenije (prej ZKOS) Paolo Bolaffio je bil že desetič gost naše poletne šole v Bohinju. Včlanili smo se v mednarodno organizacijo WKC (World Karate Confederation) in nastopili na 1. SP WKC v Arezzu (Italija).

1996 / Izstopili smo iz ZTKS. Včlanili smo se v JKA Europe, zato je črnuška ekipa lahko nastopila na svetovnem prvenstvu Japan Karate Association na Japonskem. Decembra smo poskrbeli za prvo samostojno izobraževanje inštruktorjev, ki je potekalo v soorganizaciji s Fakulteto za šport v Ljubljani.

1995 / Še tri evropske medalje za Črnučane. Na mladinskem EP ETKF v Skopju (Makedonija) je Elvira Mulalič osvojila tri medalje. Druga je bila v katah, tretja v bojih in tretja skupaj z Gregom Zajcem v disciplini ENBU. Naši člani so potovali na EP ETKF v Veliko Britanijo.

1994 / Prva evropska medalja za črnuške karateiste. Elvira Mulalič in Tomaž Herga sta v Zakopanem (Poljska) na mladinskem EP ETKF v disciplini ENBU osvojila bronasto medaljo za Slovenijo. Istega leta smo nastopili tudi na SP ITKF v Trevisu (Italija).

1993 / Prvi uradni nastop naših članov na EP ETKF v Torinu. Postavili smo temelje za mednarodno društvo ISSK (Mednarodno društvo za razvoj duha karateja).

1992 / Ustanovljena je bila družba DOJO. Trener Tone je postal profesionalec. V Bohinju, na poletni šoli, smo se prvič srečali s kitajsko veščino TAI CHI CHUAN.

1991 / Izstopili smo iz takratne Zveze karate organizacij Slovenije in skupaj s KK Ravne in KK Savinja Vojnik ustanovili Zvezo tradicionalnega karateja Slovenije (ZTKS).

1990 / Vse bolj smo vpijali ideje klasičnega karateja. Iskali smo stike z prvimi viri. Navezali smo se na italijansko šolo karateja (H. Shirai, M. Marangoni, P. Bolaffio).

1989 / Postavitev prvega črnuškega spomenika v čast karateju. Na straneh nove knjige Toneta Ančnika z naslovom KARATE BREZ TEŽAV so zablestele zvezde črnuškega karateja Metoda Podpečan, Natalija Arlič, Elvira Mulalič, Sanja Todorovič in Dijana Berič. Zvezdniki so še vedno čakali na svojo priložnost.

1988 / Prvi od viškov tekmovalnih uspehov. Slovenski ženski karate vrh so krojile tekmovalke iz Črnuč. Metoda Podpečan je postala članica državne reprezentance. Istega leta je na odprtem prvenstvu LIBERTAS v Italiji dosegla drugo mesto. V Trstu smo se seznanili s Paolom Bolaffijem, ki nas je obiskal tudi v Bohinju. Vzpostavili smo pristno prijateljstvo.

1987 / Pomanjkljivo znanje iz matematike je bilo krivo, da smo 10. obletnico obstoja praznovali leto prezgodaj. Navezali smo stike z zamejci.

1986 / Trenirali smo kot nori. Preselili smo se v telovadnico na Dunajsko 399.

1985 / Oblikovali smo svojo šolo karateja, ki je bila tudi formalizirana. Pri Fakulteti za šport je izšla knjižica Toneta Ančnika PIONIRSKA KARATE ŠOLA. V Bohinju smo organizirali prvo poletno šolo. Enomesečno odsotnost trenerja Toneta je premostil Vlado Letič.

1984 / Okvir šolskega športnega društva je postal pretesen. Pridružili smo se društvu TVD Partizan Črnuče. Istega leta smo se včlanili v Zvezo karate organizacij Slovenije. Organizirali smo prvi mednarodni turnir v katah, kasneje pa še republiško pionirsko prvenstvo, ki je gostilo za tiste čase rekordnih 166 tekmovalcev. Navezali smo stike s KK Jedinstvo iz Čakovca.

1983 / Trener se je vrnil. Nadaljevati je bilo treba na začetku.

1982 / Sledila je kratka prekinitev. Tudi Tone je oblekel vojaško suknjo. Prekinitev je trajala do jeseni 1983. V tem času se je Tone znašel v sežanskem karate klubu in skupaj z Vojkom Renerjem postavil trdno podlago za nadaljnji razvoj sežanskega kluba. Tudi iz sežanske vojašnice je bilo ob večerih slišati:"ICHI, NI, SAN...".

1981 / Karate je vse bolj privlačil. Zanj so se odločali predvsem odlični in pravdobri učenci.

1980 / Težki začetki. Zamenjali smo stil, zamenjalo pa se je tudi članstvo. Prve izpite za šolske pasove so naši člani opravljali pri mojstru Vladu Lippaiju, druge pa pri senseiju Tokahisi Takashiju.

1979 / Miro Kapelj je odšel k vojakom in preložil breme na Toneta Ančnika.

1978 / To leto, morda tudi kakšno leto prej, se je Miro Kapelj zatekel v šolsko telovadnico v Črnučah in začel. Spočetka je deloval še kot "podaljšek" ljubljanskega kluba (DBV Ljubljana), leta 1978 pa že samostojno kot sekcija šolskega športnega društva. Zato je to leto izbrano kot začetek.